Poškodba sprednje križne vezi (ACL) je ena najpogostejših poškodb kolena, zlasti pri športnikih in aktivnih posameznikih. Lahko pa se zgodi komur koli in predstavlja poškodbo ki jo je potrebno zdraviti.

Kaj je sprednja križna vez in čemu služi?

Sprednja križna vez (ACL) je ena od štirih vezi, ki stabilizirajo koleno. ACL se nahaja v notranjosti kolena in povezuje stegnenico (femur) z golenico (tibio). Njena glavna naloga je preprečiti prekomerno gibanje golenice naprej glede na stegnenico.

Kako pride do poškodbe ACL?

Poškodba ACL se običajno zgodi pri nenadnem in silovitem premiku kolena, kot je denimo pri zavijanju, skakanju ali padcu. To lahko povzroči prekomerno obremenitev ACL kar vodi do natezanja/natrganja ali pretrganja sprednje križne vezi. Dejavniki tveganja za poškodbo ACL vključujejo športne dejavnosti, kot so nogomet, košarka, smučanje in tenis, pa tudi nepravilna tehnika gibanja, neustrezno ogrevanje ali izčrpanost.

Kakšni so simptomi poškodbe ACL?

Poškodba ACL običajno povzroči hudo bolečino, otekanje in občutek nestabilnosti kolena. Posameznik ima lahko tudi težave pri hoji in gibanju ter omejitve gibljivost kolena. Nekateri ob poškodbi slišijo tudi pok.

Poleg tega se lahko ob gibu/padcu poleg ACL poškodujejo tudi drugi deli kolena, kot so medialni kolateralni ligament (MCL) in medialni meniskus.

Ali je vedno potrebna operacija ACL?

Pri hujših poškodbah ACL se ponavadi sploh aktivni posamezniki odločajo za kirurški poseg, pri katerem operater obnovi križno vez (ponavadi iz mišice semitendinosus, semimembranosus, gracilis ali iz tetive kvadricepsa vzame graft, iz katerega splete novo križno vez). Pri manjših poškodbah ali pri posameznikih, ki se ne ukvarjajo s športom, lahko zdravljenje poteka brez operacije. Odločitev zavisi predvsem od starosti pacienta, stopnje aktivnosti in stanja poškodbe.

Fizioterapija v akutni fazi

Fizioterapija igra ključno vlogo pri okrevanju po poškodbi ACL. V akutni fazi je pomembno zmanjšati oteklino in vnetje, za kar se uporablja instrumentarna terapija, kot je tecar terapija in visokoenergijska laserska terapija. V nadaljevanju se izvaja manualna terapija, ki temelji na tehnikah, kot so OMMT, Anatomy trains in Ergon IASTM, kar pomaga pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju gibljivosti.

Ko je akutna faza mine se lotimo krepitve mišic sinergistov s pomočjo elektrostimulatorja , s katerim aktiviramo konkretno večje število mišičnih vlaken mišic sinergistov. Poleg uporabe eletrostimulatorja je pomembno tudi izvajanje pravilnih vaj ki aktivirajo željene mišice, ki pomagajo nadomestiti križno vez oziroma le tej pomagajo zadrževati sile (delna ruptura).

Konzervativno zdravljenje

V primeru, da se ne odločite za operacijo, je ključna krepitev mišic s poudarkom na sinergistih (mišicah ki pomagajo sprednji križni vezi) ACL, to so mišice fleksorjev kolena predvsem mišici semitendinosus in semimembranosus. Ker ACL ne opravlja več svojega dela, morajo silo, ki bi jo sicer zadrževala sprednja križna vez nadomestiti omenjene mišice. Sinergiste krepimo s pomočjo mišičnega elektrostimulatorja in izvajanja ciljane terapevtske vadbe.

Pomembno je tudi izogibanje dejavnostim, ki bi lahko povzročile dodatno poškodbo in uporaba opornice (vsaj v začetnih fazah) pri športih, kjer je to potrebno.

Pomembno je, da imamo mišice fleksorjev kolena močne, saj nam pri vseh aktivnostih pomagajo držati koleno stabilno. Prav zaradi popolne ali delne rupture morajo biti mišice močnejše kot pri posamezniku ki nima težav z ACL. To je edini način da konzervativno pripomoremo pri zmanjšanju tveganja za ponavljajoče se poškodbe in izboljšanju stabilnosti sklepa.

Krepitev mišic pred operacijo

Prav tako je v primeru operativnega zdravljenja pred samim posegom rekonstrukcije ACL priporočljivo okrepiti sinergiste sprednje križne vezi za hitrejše okrevanje po operaciji. Po operaciji mišice atrofirajo (izgubimo mišično maso). Ravno zaradi atrofije je priporočljivo okrepiti mišice že pred samim posegom, saj v tem primeru ohranimo dovolj mišične mase tudi po sami operaciji za hitrejše okrevanje.

Fizioterapija po operaciji

Pomembno je, da se čim prej pridobi ekstenzija (iztegnitev), fleksijo (pokrčitev) pa pridobivamo postopno saj se moramo držati omejitev operaterja, da ne poškodujemo novo narejene križne vezi. Po operaciji se izvaja terapija za zmanjšanje otekline (TECAR in laser), postopno izboljšanje gibljivosti (3D mobilizacija po OMMT, tehnika PNF in fascialna tehnika Anatomy trains). Pri rehabilitaciji pa je prav tako pomembna terapija brazgotinastega tkiva (ki nastane zaradi vstopa z instrumenti in vstavljanja grafta), kar dostikrat zanemarjajo vendar lahko povzroča težave v prihodnje.

Za hitrejše pridobivanje izgubljene mišične mase uporabljamo elektrostimulator in ciljane vaje za krepitev mišic sinergistov (mišic fleksorjev kolena). Pri vadbi postopno obremenjujemo novo nastalo ACL v gibanju v prostoru do te mere da lahko posameznik začne z vračanjem v šport. Vračanje v šport po tako zahtevni poškodbi kot je ruptura oz. delna ruptura sprednje križne vezi mora biti postopna saj lahko v nasprotnem primeru pride do ponovne poškodbe.